Gasilski izlet 11.11.2023

Nekaj zanimivosti:

• Objekt vojašnice Pivka je bil zgrajen pod Italijo v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Med II. svetovno vojno (II. WW) je bil po kapitulaciji Italije v rokah nemške okupatorske vojske, po vojni so v njej služili naborniki Jugoslovanske ljudske armade (JLA) do Slovenske osamosvojitve leta 1991. Po njej so stavbe nekaj let propadale, po letu 2000 se je ideja o tovrstnem muzeju realizirala v zdajšnji obliki muzejske dejavnosti.
• Tankovska zbirka nudi nekaj primerov, ki so našim možem, ki so služili v JLA, posebej poznani, npr. ruski tank T 34, imenovan Sveta trojica, ker je združeval tri najpomembnejše elemente učinkovitosti (mobilnost, zaščita, ognjena moč) in je označen kot zmagovalec II. WW – iz razloga kvantitete. Rusi so jih namreč izdelovali po 400 na teden, torej tako hitro, da posadk za upravljanje tanka niti niso mogli dovolj hitro izšolati. Posledično je bila življenjska doba ruskega tankista v boju 6 do 8 minut.
• Med letalskimi eksponati so bili morda najbolj impozantni ostanki angleškega letala Spitfire, ki je med II. WW strmoglavilo na področju Ljubljanskega barja. V letu 2019 so ga izkopali iz globine 8 metrov, zaradi barjanskih »konzervansnih« pogojev je odlično ohranjen. Imel je lesen propeler.
• V novejšem delu muzeja, ki predstavlja zgodovino obdobja slovenske osamosvojitve, kateri smo bili del udeležencev priča, marsikdo aktivno, tudi na mestu gasilcev, je pozornost zbudila prva slovenska brzostrelka, izdelana tik pred osamosvojitveno vojno za potrebe slovenske teritorialne obrambe v tovarni Gorenje. Njena moč je bila bolj navidezna in namenjena propagandi, pretirano uporabna pa zaradi plastičnega nabojnika ni bila, a nasprotna stran – JLA – tega ni vedela.
• Ogled jugoslovanske podmornice, narejene v 80-ih letih prejšnjega stoletja, je postregel s prikazom težkega življenja podmorničarjev. Urili so se za misije, namenjene diverzantski borbi s sovražnikom. Za pot proti italijanski obali in nazaj so potrebovali 6 dni, v tem času so lahko popili le 2 dcl vode na dan in pojedli minimalne količine hrane.
• Vrsta pred simulatorjem letenja je bila tako velika, da vsi zainteresirani nismo prišli na vrsto.
• Ogled muzeja toplo priporočam, več na povezavi: www.parkvojaskezgodovine.si

Polni navdušenja nad videnim in slišanim smo odšli napolnit še naše želodce in poplaknit grla na eno od kraških domačij v Sežani, kjer se je sicer na Martinovo trlo pohodnikov na Kraški vinski cesti. Tudi mi smo se dodobra okrepčali z odličnim domačim kruhom, ki je bil tako dober, da je postal kar glavna jed – poleg golaža in polente. Sledil je še ogled domače vinske kleti s preizkušanjem mladega vina. Potem pa smo se odpeljali na Obalo, na Sejem kakijev v Strunjan. Ogled prireditve, morebiten nakup »zlatih jabolk«, okušanje iz njih izdelanih dobrot, kanček veselega vzdušja pod prireditvenim šotorom, kavica s klepetom ob šumenju morja,… in že se je dan prevesil v noč. Celotno odpravo je čakala še slastna večerja na kmečkem turizmu v Divači; v dobri, kaj dobri – odlični družbi smo izlet zaključili pred domačim gasilskim domom malo pred polnočjo. Za konec – hvala ekipi, ki je izlet organizirala, veste, kdo ste zaslužni. Hvala pa tudi vsem, ki ste pripravljeni sodelovati pri izvedbi gasilske veselice. Drugo leto, bo jubilejno ob 140. letnici ustanovitve PGD Bizovik, zato bo veselica še bolj množična in se bo potrebovalo še več rok za pomoč. Prisrčno vabljeni, da pristopite k članom PGD Bizovik, tudi če niste član in pridete pomagati. Luštno je biti del ekipe požrtvovalnih gasilk in gasilcev, ki delajo na veselici, luštno pa se je tudi takole poveseliti in družiti na izletu po uspešno opravljenem delu.

Katja Anžič